Možgani so najbolj dovršen organ živih bitij. Vodijo in nadzorujejo vse naše početje. Funkcije možganov temeljijo na sposobnosti nevronov prenašati elektrokemične signale do drugih celic in njihovi sposobnosti, da primerno odgovorijo na elektrokemični signal, ki ga prejmejo od drugih celic. Za prenos signalov so najpomembnejše interakcije med živčnimi prenašalci (nevrotransmiterji) in receptorji, ki potekajo v sinapsah. Receptorji v možganih niso občutljivi samo na nevrotransmiterje, ki jih proizvede naše telo, kot sta dopamin in serotonin, temveč tudi na snovi, ki so jim podobne in jih proizvede rastlina. Imenujejo se rastlinski kanabinoidi, kot sta THC ali CBD. Ko zaužijete na primer CBD olje ali CBD smolo ali vdihnete nekaj hlapov, omogočite spojinam, ki jih je proizvedla rastlina, da vstopijo v vaše telo. Te nato preko krvnega obtoka prehajajo v možgane. Njihovo mesto delovanja so nevroni, ki imajo ustrezne receptorje.
Kot kažejo izsledki raziskav in kliničnih preizkušanj ima CBD (kanabidiol) pozitivne učinke na različne procese v možganih. Deluje kot blažilec stresa, zmanjšuje depresijo in anksioznost, blaži krče, uravnava spanje, apetit, deluje zaščitno na živčni sistem. Ključ teh učinkov je v sposobnosti vplivanja na širok spekter receptorskih sistemov v možganih. Ne gre le za interakcijo s kanabinoidnimi receptorji (CB1 in CB2), temveč tudi številnimi drugimi. Mehansko gledano, THC in CBD si delita iste ciljne receptorje v možganih. Mehanizem delovanja CBD na te receptorje še ni točno pojasnjen, je pa drugačen od načina delovanja THC, ki se neposredno poveže z receptorji v možganih. To je lahko tudi razlaga za psihotropni učinek te substance. CBD ima manjšo afiniteto za direktno vezavo na te receptorje, vpliva pa na signalizacijo prek receptorjev CB1 in CB2. Poleg posrednega vpliva na CB1 in CB2 receptorje lahko CBD poveča raven lastnih naravno proizvedenih kanabinoidov telesa (znani kot endokanabinoidi) z zaviranjem encimov, ki jih razgrajujejo.
Najbolj prepoznana je interakcija CBD s 5-HT1A receptorji, ki so razširjeni po celotnem centralnem živčnem sistemu. Receptorji 5-HT1A so zlasti v naslednjih možganskih sistemih:
– Dopaminski sistem, ki regulira številne oblike vedenja. Za uravnavanje le tega telo proizvaja nevrotransmiter dopamin. Ob nepravilnem delovanju dopaminskega sistema se lahko razvijejo psihoze, Parkinsonova bolezen, shizofrenija.
– Serotoninski sistem, ki je odgovoren za uravnavanje razpoloženja, spanja, spolnosti, apetita. Telo za uravnavanje tega sistema izloča nevrotransmiter serotonin. Nepravilnosti v delovanju vodijo v depresijo, anksioznost, migrene.
– Opioidni sistem, ki uravnavajo odziv na stres. Telo proizvaja endogene opioide, to so endorfini in enkefalini, ki ob stresu zmanjšajo bolečino, upočasnijo dihanje, vplivajo na krvni obtok. V telo vnašamo zunanje opioide, kot so morfin, heroin, metadon (so tako imenovani opioidni agonisti, ki izzovejo prej naštete učinke). CBD deluje na opioidne receptorje kot antagonist. Antagonisti zgolj zasedejo vezišča na receptorjih in preprečijo vezavo agonistov. S tem blažijo učinke morfina, heroina, THC in se uporabljajo za blaženje učinkov predoziranja teh substanc. Tak učinek CBD je možno izrabiti v namen zmanjševanja želje po drogah in odtegnitvenih simptomov, kar je pomembno za zdravljenje odvisnosti.
Razumevanje nevroloških učinkov CBD je zaradi kompleksnosti v delovanju na možganske celice zelo zapleteno. Nedvomno bo za odkrivanje celotnega terapevtskega potenciala CBD potrebno še veliko raziskovanja.
Možgani in nevrološki učinki CBD
Možgani so najbolj dovršen organ živih bitij. Vodijo in nadzorujejo vse naše početje. Funkcije možganov temeljijo na sposobnosti nevronov prenašati elektrokemične signale do drugih celic in njihovi sposobnosti, da primerno odgovorijo na elektrokemični signal, ki ga prejmejo od drugih celic. Za prenos signalov so najpomembnejše interakcije med živčnimi prenašalci (nevrotransmiterji) in receptorji, ki potekajo v sinapsah. Receptorji v možganih niso občutljivi samo na nevrotransmiterje, ki jih proizvede naše telo, kot sta dopamin in serotonin, temveč tudi na snovi, ki so jim podobne in jih proizvede rastlina. Imenujejo se rastlinski kanabinoidi, kot sta THC ali CBD. Ko zaužijete na primer CBD olje ali CBD smolo ali vdihnete nekaj hlapov, omogočite spojinam, ki jih je proizvedla rastlina, da vstopijo v vaše telo. Te nato preko krvnega obtoka prehajajo v možgane. Njihovo mesto delovanja so nevroni, ki imajo ustrezne receptorje.
Kot kažejo izsledki raziskav in kliničnih preizkušanj ima CBD (kanabidiol) pozitivne učinke na različne procese v možganih. Deluje kot blažilec stresa, zmanjšuje depresijo in anksioznost, blaži krče, uravnava spanje, apetit, deluje zaščitno na živčni sistem. Ključ teh učinkov je v sposobnosti vplivanja na širok spekter receptorskih sistemov v možganih. Ne gre le za interakcijo s kanabinoidnimi receptorji (CB1 in CB2), temveč tudi številnimi drugimi. Mehansko gledano, THC in CBD si delita iste ciljne receptorje v možganih. Mehanizem delovanja CBD na te receptorje še ni točno pojasnjen, je pa drugačen od načina delovanja THC, ki se neposredno poveže z receptorji v možganih. To je lahko tudi razlaga za psihotropni učinek te substance. CBD ima manjšo afiniteto za direktno vezavo na te receptorje, vpliva pa na signalizacijo prek receptorjev CB1 in CB2. Poleg posrednega vpliva na CB1 in CB2 receptorje lahko CBD poveča raven lastnih naravno proizvedenih kanabinoidov telesa (znani kot endokanabinoidi) z zaviranjem encimov, ki jih razgrajujejo.
Najbolj prepoznana je interakcija CBD s 5-HT1A receptorji, ki so razširjeni po celotnem centralnem živčnem sistemu. Receptorji 5-HT1A so zlasti v naslednjih možganskih sistemih:
– Dopaminski sistem, ki regulira številne oblike vedenja. Za uravnavanje le tega telo proizvaja nevrotransmiter dopamin. Ob nepravilnem delovanju dopaminskega sistema se lahko razvijejo psihoze, Parkinsonova bolezen, shizofrenija.
– Serotoninski sistem, ki je odgovoren za uravnavanje razpoloženja, spanja, spolnosti, apetita. Telo za uravnavanje tega sistema izloča nevrotransmiter serotonin. Nepravilnosti v delovanju vodijo v depresijo, anksioznost, migrene.
– Opioidni sistem, ki uravnavajo odziv na stres. Telo proizvaja endogene opioide, to so endorfini in enkefalini, ki ob stresu zmanjšajo bolečino, upočasnijo dihanje, vplivajo na krvni obtok. V telo vnašamo zunanje opioide, kot so morfin, heroin, metadon (so tako imenovani opioidni agonisti, ki izzovejo prej naštete učinke). CBD deluje na opioidne receptorje kot antagonist. Antagonisti zgolj zasedejo vezišča na receptorjih in preprečijo vezavo agonistov. S tem blažijo učinke morfina, heroina, THC in se uporabljajo za blaženje učinkov predoziranja teh substanc. Tak učinek CBD je možno izrabiti v namen zmanjševanja želje po drogah in odtegnitvenih simptomov, kar je pomembno za zdravljenje odvisnosti.
Razumevanje nevroloških učinkov CBD je zaradi kompleksnosti v delovanju na možganske celice zelo zapleteno. Nedvomno bo za odkrivanje celotnega terapevtskega potenciala CBD potrebno še veliko raziskovanja.
Suprahemp CBD kapljice 10%, 10ml
66,05€Suprahemp CBD kapljice 15%, 10ml
103,95€Suprahemp CBD kapljice 5%, 10ml
31,40€Suprahemp CBD kapljice 3%, 10ml
20,90€Sladkorna bolezen in CBD
CBD in rak prostate
Luskavica se lahko lajša s CBD
Parkinsonovo bolezen lahko lajšamo s CBD
Možgani in nevrološki učinki CBD
Kako lahko CBD vpliva na avtoimunske bolezni
S konopljo se lahko borimo proti osteoporozi
CBD zmanjšuje anksioznost